Kočevje, 6:15 v ponedeljek. V Big Star Pubu se na kavi zbirajo delavci Grče. Pritožbe nad celodnevnim mrazom in vetrom, debata o mesečnih normah in podobnem. Nekaj zabavnega zmerjanja med Hrvatom in Bosancem (o šahovnici na novem traktorju in vojni, na katero se morata pripraviti), par skajenih cigaretov in čas je za odhod v gozdove nad Kočevjem, kjer se bo začel delovni dan. Ta bo trajal od sedmih do približno enih, dveh popoldne.
Pravilno odžagano drevo se odlomi v ščetini, ki deluje kot tečaj. Najprej se zažaga trikoten zasek, ki določa smer padca. Smer se da precej natančno določati, čeprav veter, ukrivljena debla in razvejanost bistveno vplivajo na zahtevnost sečnje. Primeri, ko drevo ne pade popolnoma po načrtih so zelo redki - v najtežjih pogojih, ko kaže da bo drevo padlo v popolnoma neustrezno sme, si delavci pomagajo kar z vitlom. Jeklenico privežejo čim višje na drevo, nato pa jo med žaganjem napenjajo v željeno smer. Na levi Brane s sekiro, ki jo je pred leti v gozdu ob drevesu našel sodelavec. Bila je stara in zarjavela s popolnoma preparelim ročajem. Ob upokojitvi jo je najditelj podaril sodelavcu, ko pa se je kasneje upokojil še ta, je sekiro nasledil Brane. V mrazu pred začetkom dela si je Boštjan na traktorjevi izpušni cevi grel rokavice in čelado.
Za odvijanje bobna s sedemdesetimi metri jeklenice je potrebne veliko moči, da se jo od traktorja zvleče do dreves. Vitla sta neodvisno nadzorovana z daljinskim upravljalnikom na traktoristovemu pasu. Čeprav ima vsak izmed njiju 80 kN moči, je vleka vseeno zahtevna. Drevesa se zatikajo za skale ali panje dreves in zgodi se, da se jeklenica tudi strga. Takrat udari kot elastika, njene moči pa se bojijo tudi delavci, ki se tudi umaknjeni na varna mesta ob skrajnih silah na jeklenico previdno sklanjajo in zakrivajo obraz.
Ni komentarjev:
Objavite komentar