Lovec brez puške in pes, ki ne mara zajcev

Preko na videz neskončne ravnine teče pes ptičar, ki se ne zmeni za trop srn na drugi strani polja, pa tudi poljski zajci, ki se skrivajo med peso psa ne zanimajo. Za Erosom, kratkodlakim nemškim ptičarjem skozi blatna polja koraka lovec, ki pa na svojem ramenu nima puške. Kaj torej počneta lovski pes, ki se ne zmeni za divjad in lovec brez puške?

Sredi januarja se je zaključila lovna doba fazana in race mlakarice, zadnji dan pred zaključkom lova pa sta izkoristila predsednik Slovenske zveze za sokolarstvo Roman Savič in njegov lovski tovariš Bojan Naraločnik, ki sta se na lov odpravila v bližino Beltincev. S sokolarstvom sta se začela spoznavati pred petindvajsetimi leti, ko je bilo sokolarstvo pri nas še popolnoma neznano. Ta romantična oblika lova ima v Sloveniji sicer več kot 800 let tradicije, ki pa je bila po zatonu v začetku devetnajstega stoletja skoraj pozabljena.

»Slovenski sokolarji smo prehodili zahtevno pot do trenutnega statusa, ko je lov z ujedami zakonsko dovoljen,« je povedal Roman Savič, ki ga je že kot otroka fascinirala misel na sožitje človeka in ujede, čeprav takrat za sokolarstvo sploh ni vedel: »Gre za res lep način lova, pri katerem je plen na zadnjem mestu, saj je ulov odvisen od neštetih dejavnikov,« sta razlagala lovca med pripravami na lov. Sokola sta se usedla na posebna stojala in lovca sta jima odstranila okrašeni usnjeni kapici, ki sta ju imeli ptici nameščeni med vožnjo. Šele takrat je do izraza prišla veličina živali s črnimi, rumeno obrobljenimi očmi in ostrim pogledom. Sokola sta razprla krila, kot da bi se pretegovala na svežem zraku po dolgi vožnji v avtomobilu.

Na nogah sta sokola imela kraguljčke, katerih zvok opozarja sokolarja o gibanju sokola na nebu, tako da lahko lovec s pogledom spremlja psa. Po začetnih pripravah in posvetu sta si sokolarja na levici namestila usnjeno rokavico, nanjo posadila sokola in lov se je lahko pričel. Ptičar Eros je v cik-caku prevohaval teren in iskal vonj fazanov, saj je kot lovski pes naučen da se za srne, zajce in ostalo divjad ne zmeni. Roman mu je s sokolom na roki sledil po razmočeni zemlji, zaradi katere so bili škornji kmalu dvakrat težji, hoja pa nadležno krevsanje čez blato. Prehojeni kilometri niso prinesli sreče in ko smo se po nekaj urah hoje že vračali proti našemu izhodišču, smo naredili ovinek še do krajše vrste dreves, da poskusimo srečo tam. Sonce je že skoraj zašlo in tekle so zadnje minute, ko ima sokol še dovolj svetlobe za lov, ko se je Bojanov pes med tekom nenadoma ustavil in pozorno gledal pred sabo nekam v suho travo. Sokolar je vedel, da je očitno našel fazana, ki se je skril v travo. Bojan Naraločnik je sokolu na svoji roki previdno odstranil umetelno izdelano pokrivalo, dvignil roko in ga spustil v nebo.

Kraguljčki so ob ujedinem vzpenjanju živahno cingljali, vsi ostali udeleženci pa so obstali na mestu. Pes se še vedno ni premaknil, Erosa je privezal tudi Roman in začel se je vrhunec lova s sokolom. Ta se je še vedno vzpenjal v oranžno večerno nebo in se ustavil šele približno dvesto metrov nad nami. Sokolar je še malo počakal, nato pa spodbudil psa, da je ta dvignil fazana, ki se je s sunkovitim kriljenjem začel dvigovati in se vračati nazaj v zavetje dreves. Sokol pa se je v trenutku spremenil v izstrelek in se strmoglavo spustil proti fazanu. Zaslišalo se je silovito šumenje zraka, ko je sokol razprl krila da bi zmanjšal hitrost preden je zgrabil fazana. Po zraku je zafrčalo nekaj peres, ujeda in plen pa sta bila v trenutku na tleh. Umetnost, ki jo je pokazal sokol je bila končana v nekaj sekundah. Kot je kasneje povedal Bojan, sokol svoj plen usmrti v trenutku: »V zraku zgrabi plen s kremplji za prsni koš in takoj poišče vrat ulovljene ptice, ki ga pogosto zlomi že v zraku. Ko padeta na tla, ptiču pustim da se malo pogosti na svojem ulovu, saj tako z ulovom res zadovolji svoj nagon.«

Sokolarstvo je lep, prvinski lov. Ne zahteva posebnih tehničnih pripomočkov, zahteva pa popolno uskajenost in vrhunsko izurjenost živali. Morda bi lahko celo rekli, da je sokolar pri lovu zgolj usmerjevalec, saj kot vodja lova le nadzoruje potek lova. Zato pa sta ptičar in sokol tista, ki vzajemno delujeta in na koncu skupaj uplenita ptico v tem romantičnem lovu.