11. Dvorec Ravno polje, Kungota

Poznorenesančni dvorec Ravno polje pri Ptuju se skriva za desetletji robidovja, bršljana in drevja, ki preraščajo obsežen kompleks, katerega temelji so postavili Stubenbergi v drugi polovici šestnajstega stoletja. Novi lastnik, Hans Christian baron Galler je do leta 1670 dvorec pozidal v končno obliko, ki je nato postala njegova glavna rezidenca. Plemenite lastnike je dvorec menjaval do leta 1932, ko je ob agrarni reformi prišel v roke dotedanjemu upravniku posestva Josipu Muzku. Ta je v roke dobil že precej izpraznjen dvorec, saj so prejšnji lastniki Herbersteini odpeljali oziroma razprodali notranjo opremo in grajski arhiv. Čeprav je za dvorec skrbela neplemenita kri, je bil vzdrževan po najboljših močeh, v njem pa se je načrtovalo celo odprtje psihiatrične bolnišnice. Povojna nacionalizacija je pomenila prelomnico za dvorec Ravno polje, v katerem so se v petdesetih letih uredila začasna stanovanja, hlevi in skladišča kmetijskega kombinata. Izginjala in uničevala se je oprema: parketi, leseni stropi, okna, lončene peči; v prostorih s štukaturami je bilo skladišče žita, v pritličju pa hlev.

Dvorec se je začel podirati v začetku sedemdesetih letih. Do leta 1980 se je zrušila večina strehe, začel se je rušiti strop, propadale so izpostavljene stene in zidovi. Do leta 1986 se je Zavodu za spomeniško varstvo Maribor le uspelo organizirati vsaj toliko, da so se začele priprave za nujna gradbena dela, ki bi zagotovila ohranitev dvorca. Žal pa je v tem času požar uničil bližnji dvorec Turnišče pri Ptuju, zato so se sredstva in čas usmerila v nujno sanacijo pogorele stavbe.

Denacionalizacija ni prinesla sprememb - zadnji prebivalci so se izselili nekje v devetdesedih letih, dvorec pa je bil nato prepoščen popolnemu propadu brez vsakega vzdrževanja. V neštetih prostorih ostajajo smeti, zrušene konstrukcije in neuporabna krama. Večina vrednih ali vsaj uporabnih stvari je že zdavnaj izginila ali bila uničena. Konec leta 1999 je bilo očitno organizirano odpeljanih precej kamnitih elementov in stavbnega pohištva: deset arkadnih stebrov, krona vodnjaka, baročne kovane mreže, kamnite plošče, opečnati tlakovci, baročne peči iz 18. stoletja in vratno okovje. Igor Sapač z Muzeja za arhitekturo in oblikovanje navaja, da je omenjene stebre in krono vodnjaka našel vzidane v obnovljenem dvorcu oziroma zasebni rezidenci nad Grosupljem.

Notranje dvorišče Ravnega polja tudi danes pušča vtis obsežnosti. Med golimi vejami in porušenimi hodniki se še da zaslutiti nekdanjo razgibanost arkadnih galerij, po ogledu dvorca pa je jasno, da je bila zasnova dvorca iz leta 1670 zelo premišljena. Romantična, dinamična notranjost namenjena prebivalcem in hladna, enotna zunanja podoba, ki je zbuja spoštovanje popotnikov in mimoidočih, dvorcu pa daje vtis monumentalnosti.