Tradicija srčnosti

Vse se konča s finišem. Tudi po 125 letih kasaštva v Šentjerneju so najbolj razburljivi trenutki zgoščeni v tistih zadnjih metrih pred ciljno črto. Komentator kriči v mikrofon, ob strani divja sodniški kombi, nekaj tisoč obiskovalcev pa bližanje vrhunca vse bolj budi iz dremeža. Najprej začnejo vstajati prvi gledalci na tribunah, potem se začnejo obračati tisti pri šanku, mularija se zrine na mesto z dobrim razgledom in natakarice za nekaj trenutkov odložijo pladnje. Vozniki zdaj prehitevajo po zunanji strani, konje spodbujajo s kakšnim udarcem z bičem, iz ušes jim potegnejo mehke čepke, ki so jih varovali pred hrupom dirke. Sliši se le kričanje Staneta Werboleta ter nenavaden topot kopit, dvotaktni kas. Že nekaj deset sekund po cilju pa se šentjernejski hipodrom do nove dirke za pol ure vrne v hrupno vzdušje veselice.

Avtoštart pokrivajo trije do konca neresni majstri, ki pa delo opravijo presenetljivo solidno. Sodniki se sicer včasih pritožujejo nad prehitrim zapiranjem kril štartnega avtomobila (če je pa voznik vprege sosed!), ampak hujšega pa ni. Glede na to, da z zmahanim avtomobilom vozijo nevarno blizu šestih vpreg z včasih precej živčnimi vozniki. Po štartni liniji pride druga doza adrenalina - voznik pospeši skoraj do 90 km/h in pred ovinkom sicer nekoliko zmanjša, a po peščenem zavojo še vedno pelje zelo hitro. Začuda zaenkrat še niso zleteli iz ovinka.

VIP tribuna ponuja pokrito zavetje županu s šestim mandatom, rejcem, sponzorjem in ostalim posebnim gostom. V Šentjernej so kasači v najboljših letih privabili tudi do sedem tisoč gledalcev, ki so dobesedno napolnili stadion, ki tudi ob dva ali tri tisoč obiskovalcih izgleda prijetno zapolnjen. Šentjernejske kasaške dirke so bolj kot športna prireditev čas za popoldansko druženje. Sladkorna pena, čevapčiči, kasaške stave, cigani, upokojenci z ležalniki, malico in daljnogledi in vsi ostali čudni tiči. Stane Werbole, spiker s tridesetletnimi izkušnjami pravi, da gre v Šentjerneju ni tako kot drugod - v Lenartu je publika najbolj strokovno podkovana, v Šentjerneju pa so tako obiskovalci kot organizatorji najbolj srčni.