Recljeva gostilna stoji na desni strani glavne ceste, ko v Šentjernej pridete iz novomeške strani. Ob njej še nekaj starih kostanjev, pred njo prazen trg s štalami in gostilniškimi kletmi ob robu. Prazna je vsaj že petindvajset let, dokler pa je še živela je bilo v njej razumljivo najbolj veselo ob kasaških dirkah. Takrat je bila gostilna nabito polna cele dni, vseeno pa si je kakšen najbolj premožen kmet lahko privoščil lastno zakupljeno mizo, ki ga je vedno čakala.
V podolgovati leseni baraki ob gostilni je bilo nekoč tudi kegljišče, po vojni edino v Šentjerneju. Okrog leta 1955 je bila podlaga celo asfaltirana, napeljali so elektriko in luči, pozimi pa so prostor tudi ogrevali. V osemdesetih letih so tekmovalci zaradi neustreznosti kegljišča začeli odhajati na treninge drugam, rekreativci pa so še nekaj časa ohranjali ta šport v Šentjerneju, dokler ni Tovarna Iskra kot vzdrževalec in investitor projekta opustila.
Gostilna je bila naokrog najbolj znana po pečenki in golažu - ta naj bi bil najboljši daleč naokrog, se spominjajo tisti, ki so ga imeli priložnost poizkusiti.V zgornjem nadstropju je nekaj praznih sob v precej dobrem stanju, med njimi ena z zanimivimi vgradnimi omarami.
Ni komentarjev:
Objavite komentar