21. Kozlarjeva gošča, Barje

Spomenik žrtvam Kozlarjeve gošče je izropan in zapuščen že od leta 2005. Po drugi svetovni vojni je bil postavljen v spomin skoraj sto umorjenim civilistom, ki so jih v tem gozdu med vojno potolkli barjanski pripadniki belogardistične organizacije Črna roka. Do prve svetovne vojne je bil gozd v lasti graščaka Kozlarja z gradu Ortnek, sicer tudi lastnika pivovarne Union. V Gošči je civiliste s koli, lopatami in krampi med vojno pobijalo dvanajst apostolov pod vodstvom Franca Fraklja, ki si je nadel biblično ime Peter Skalar. Jože Vidic v svoji knjig Po sledovih Črne roke Fraklja predstavlja kot verskega fanatika, ki se je imel za nekakšnega križarja, ki v božjem imenu pobija otroke, ženske in starce da tako obrani vero in slovensko kulturo. Maskirani apostoli so se večinoma izživljali nad družinami partizanov, Frakelj pa jim je med zaslišanji pogosto bral iz Svetega pisma, sploh del Stare zaveze ki govori o maščevanju in pobijanju nevernikov (4 Mz 31)

Spominsko obeležje je bilo ob postavitvi v precej drugačnem stanju kot danes. Stalo je sredi čistine; za njegovim hrbtom ni bilo še nobenih dreves, ograjeno pa je bilo tudi z ograjo. Na srednjem betonskem stebru je stala kovinska peterokraka zvezda, pod njo nekakšna trnova krona in kratica "OF", železno srce in še zadnji napis "KOT ŽRTVE STE PADLI". Danes pa le še sledovi originalnih elementov, pozabljen žalni venec lovske družine Tomišelj, drevesa, grmovje, smeti in kondomi.

Po vojni je Frakelj z apostoli pobegnil na Koroško. Maja 1945 so v Jugoslavijo vrnili več kot polovico njegovih sodelavcev, on pa je s sestro pobegnil v Italijo kjer je končal v zavezniškem taborišču. Le nekaj dni pred objavo njegove tiralice je zbežal v Toronto, kjer je bil nato pod imenom Peter Markis dolga leta zaposlen kot vodja slovenske banke. Umrl je med postopkom za izročitev.