99% slovenskega ulova rib v mednarodnih vodah opravita ladji Riba I in Riba II. Poleti je ribolov romantika. Dnevi so dolgi in topli, morje je polno rib in ulov sardel in sardonov je dober. Zima je druga zgodba. Morje je prazno in včasih izplujejo že ob treh zjutraj, da so do zore že kar se da daleč stran od obale. Plovba do mednarodnih vod traja tudi sedem ur in takrat na morju ostanejo tudi dva, tri dni. Neurja ne poznajo dneva in noči, sedem ribičev pa živi z nevihtami. Med njimi delajo, kuhajo, večerjajo in spijo s hrbti uprtimi ob trup ladje.
Ladji sta bili zgrajeni leta 1981 v italijanski Anconi. Trideset let dela je pošteno zdelalo kovinske dele na palubi, ki so ponekod skoraj nerazpoznavne gmote rje. Ograje in celo trup so ponekod močno zviti od udarcev ob pomol ali med ladjama, ko se pripravljajo za spuščanje mrež. Sicer pa je ladja menda kar v dobrem stanju. Tikovina na palubi je originalna, redni servisi na 250 ur obratovanja pa so v strojnici sicer neprijetni, a po besedah strojnika Riba II ne zahteva veliko.
Mirko Andrejčič je kapitan, ki se ima včasih za ribiča, včasih za šoferja. Večino dneva sicer res presedi in preleži za krmilom z obveznim cigaretom . Lažerni videz zavaja, saj oči hitijo z obzorja k Ribi I, ki ob vzporedno vleče mrežo in na sonar, ki prikazuje jate rib. Celo uro vleke se na njem ni pokazalo nič obetavnega in spet se budi dvom o smiselnosti spuščanja mreže.
Mitja, ki s štajerskim naglasom na ladjo vnaša nekaj eksotike, dviga mrežo in kuha. Kava, čaj, pečen piščanec, solata, kruh, karkoli. Želi si neodvisnosti; svoje barke in lastne ribiške obrti. Ker je kvota ribičev na slovenski obali vedno izpolnjena, novi prosilci padejo v čakalno vrsto. Čeprav ni v vrsti niti deseti, ga do samostojnosti loči vsaj še deset let. Sicer ima edini na ladji velike probleme z valovi, ki ga uničijo. Sam o hibi ne govori veliko, ostali pa potrdijo da ga burja res spravi na kolena - dobesedno. Je pa na srečo izjemno trmast in ne odneha. Kljub bolezni naredi vse, kar se od njega zahteva in pričakuje.
Pozimi so od najbližje obale slovenske ribiške ladje oddaljene tudi do deset ur plovbe, v slabem vremenu in težkih razmerah pa se zgodi marsikaj. Pred kratkim si je kolega na vitlu za dvigovanje mreže zdrobil prst, drugi si je polomil rebra. Nenad, ki je bil še pred dvema letoma aktiven plezalec, je med nevihto padel na bitvo in si zlomil hrbtenico. Plezanje je zaenkrat na stranskem tiru. Mitja je doživel bližnje srečanje z dvometrskim morskih golobom, ki mu je strupeno bodico na repu zabodel vse do stegnenice. Kot med valovi je tudi po vbodu pokazal trmo in delal tako kot vsi, le da mu je med strahotnimi bolečinami iz gnojne rane tekla kri. Vseh sedem ur, kolikor je Riba II rabila do izolske bolnišnice.
Ni komentarjev:
Objavite komentar