Strojna sečnja je bila v Skandinaviji razvita za potrebe golosečnje, ko se določeno območje praktično očisti vsakega rastja. Takšni posegi so pri nas prepovedani oziroma dovoljeni le v izrednih primerih, zato ima strojna sečnja že v osnovi precej omejitev, ki pa ji očitno ne pridejo do živega, saj je uspeh takšne tehnike precejšen. V gozdu se usklajujeta dva stroja, harvester (podiralec) in forwarder (posredovalec) ki imata natančno označene poti, po katerih se lahko gibljeta.
Princip je enostaven - harvester prime odkazano drevo, ga odžaga, nato pa se po valjih drevo zapelje skozi rezalno glavo, tako da že po nekaj minutah drevo okleščeno in razžagano čaka na drugega strojnika s forwarderjem. Za vse skrbi računalnik - v kabini harvesterja je dejansko računalnik s tipkovnico in miško, priklopljen je celo tiskalnik. Ko strojnik Marko Pranjič z glavo zgrabi drevo, je takoj zabeležena njegova debelina, med razrezom pa računalnik sam ustavlja valje na določeni dolžini hloda. Beleži se število podrtih dreves, kubiki, celo zagoni in izklopi strojev se avtomatsko posredujejo v obliki SMS sporočil vodji strojne sečnje Andreju Klemencu. Kapaciteta dela je ogromna, saj par strojev v enem letu opravi delo petih ekip klasične sečnje. Delo poteka v dveh izmenah - prva ekipa začne že ob šestih zjutraj, po predaji strojev pa druga zaključi šele ob osmih zvečer, ne glede na letni čas in dolžino dneva. Pri nas pride strojna sečnja najbolj do izraza pri vetrolomu ali snegolomu, ko je delo za sekače izjemno nevarno zaradi visečih in poškodovanih dreves. Tudi po vetrolomu na Črnivcu leta 2008 so območje sanirali s strojno sečnjo in tako zagotovo preprečili marsikatero delovno nesrečo. Teh pri strojni sečnji praktično ni. Pride do kakšnih manjših urezov ali poškodb zaradi nerodnega koraka, pravih delovnih nesreč pa v GG Novo mesto oziroma v kočevski Grči, ki si z novomeščani deli stroje v petih letih dela ne beležijo.
Forwarder pobira hlode, ki jih dober strojnik na harvesterju že grobo sortira. Naložen forwarder z 8x8 pogonom ima skoraj 31 ton, a je zaradi širokih koles z gosenicami obremenitev tal presenetljivo majhna. Ker ne gre za klasičen izvlek, ampak odvažanje je podrast bistveno manj poškodovana. Tudi ta stroj je opremljen z žarometi za nočno delo, zadaj pa ima tudi kamero za vzvratno vožnjo. Se je pa menda, baje in domnevno že zgodilo, da je pri neki strojni sečnji pri nas nekdo bil preveč prepričan v opremljenost forwarderja z vzvratno kamero in je svoj avtomobil parkiral kar za prikolico. Strojnik ga pa pač ni videl.
